Tudi vaš prvošolček vam bo zagotovo vedel povedati, da stavnica ni prostor, kjer se pobirajo stave, v isti sapi pa vam bo tudi razložil, da je to tista dolgočasna priprava, s katero se v šoli učijo pisati. Toda če imate v roki take argumente, kot sem jih imet te dni jaz, bo tudi vaš šolar priznal, da je Stavnica prav zabavna stvar.

Če imate malčka, ki bi se z računalnikom igral ure in ure, potem najbrž tudi vas zanima, kako bi otrokovo zabavo izkoristili za kaj boljšega, kot je igranje kart ali pobijanje marsovcev. Rešitev se seveda ponuja na dlani: izobraževalni program. Tuji trgi precej dobro poznajo to vrsto programov in veliko jih preko naših zastopnikov zaide tudi v naše računalnike. Žal pa tuji programi velikokrat za slovenščino še slišali niso, kaj šele, da bi znali slovensko govoriti ali pisati. K sreči se stvari tudi na našem trgu premikajo na bolje. Te dni se je na moji mizi znašel program z imenom Stavnica, ki je namenjen prav najmlajšim, saj jih popelje v svet prve učenosti, ki se ji reče branje in pisanje. Program je v lično zapakiranem ovitku, ki je nekoliko manjši od nekdanjih telefonskih imenikov, vendar nikakor ne tako težak. V paketu tičita zgoščenka s programom in drobna knjižica z navodili za namestitev in uporabo programa. Za namestitev bo vsekakor potreben poseg staršev, saj se bo naš malček brati šele naučil, pri uporabi pa je program zelo prijazen. Namestitev programa je razmeroma preprosta. Zameril bi ji samo to, da se, ko sem vstavil zgoščenko v računalnik z Windows 95, ni avtomatsko pognala, ampak se je odprla samo mapa z vsebino zgoščenke (kar utegne biti celo malce moteče). Ob namestitvi vas prijazen dialog pobara samo po mapi, kamor naj shrani podatke, in ali naj namesti ohranjevalnik zaslona. Priznati moram, da sem videl že kar nekaj predvsem manj uspešnih poskusov na to temo, zato si tudi ob tem programu nisem delal posebnih utvar. Odločil sem se, da bom program dal najprej v preizkus svojemu štiriletnemu sinu, saj na škatli lepo piše, da je program namenjen otrokom od četrtega do devetega leta starosti. Napaka! Za kazen sem do večera ostal brez računalnika in niti moja opozorila, da bom izključil elektriko, niso zalegla. Po zagonu nas Stavnica najprej pozdravi s pesmico, nato pa nam pokaže pet sličic, ki skrivajo vse možnosti programa. Vsaka od sličic ima gumb, ki je drugačne barve kot ostali. Sprva sem mislil, da je to zgolj zaradi barvnih kombinacij, potem pa sem ugotovil, da program tudi glasovno predlaga možnosti in se pri tem sklicuje na barvo gumba. Zares primerno. Nagovori pa se seveda ne omejujejo samo na spoznavanje gumbov, ampak program praktično vsako stvar, ki jo napiše tudi izgovori. Kot sem že omenil, je program razdeljen na pet delov, med katerimi lahko otrok poljubno prehaja. Verjetno najlažja naloga, primerna predvsem za otroke, ki se prvič srečujejo z abecedo, je stavnica. Stavnica otroku ponazori posamezne črke s predmetom, ki mu pripadata začetni glas (npr. A-Avto) in ime predmeta, ter črko, ki mu pripada, tudi glasno in razločno pove. Seveda se na željo tudi potrudi in ponovi tako besedilo kot črko. Naloga z glasovi je že nekoliko težja. Na zaslonu se pokaže črka in okoli nje nekaj predmetov. Otrok mora iz ponujenih predmetov izbrati tiste, ki se začnejo z dano črko. Tudi tu lahko otrok vpraša črko, kako ji je ime. Pri tretji nalogi išče otrok pravo povezavo med sličicami. Pot najde tako, da poveže besedo, ki se konča z nekim glasom, s tisto, ki se začne z istim glasom (recimo AvtO-OseM-MucA). Priznati moram, da se mi je ta naloga zdela še najtežja. Pri besedah se otrok pomeri v sestavljanju posameznih besed glede na sliko, ki je narisana nad praznimi prostorčki. Vsak tak prostorček lahko vsebuje eno črko in če ga previdno povprašamo, nam tudi pove, katero črko pričakuje. Zgodbe pa so že prvi korak k tvorjenju stavkov. Hkrati se otrok navaja na natančno opazovanje in razumevanje stavkov, ki jih tvori tako, da izmed sličic na zaslonu izbere pravo in jo položi v pravi okvirček, da je stavek popoln. Ker so sličice različnih velikosti in ker je računalnik napisani del stavka pripravljen tudi povedati, če ga prosimo, to niti ni tako težka naloga, kot sprva izgleda. Program je zasnovan tako, da vedno pusti pobudo in izbiro naloge otroku, vendar pa mu pri tem v kar največji meri pomaga. Tako se lahko otrok sprehaja tudi po tistih nalogah, ki jim morda še ni kos, obenem pa tudi iz teh nalog odnese določeno znanje. Če torej imate malčka, ki se uči brati, vam ta program toplo priporočam, še zlasti, ker cena ni pretirano visoka. Obenem pa vas prosim, da ste, čeprav je program namenjen otrokovemu samostojnemu delu, blizu njega. Najboljša otrokova učitelja sta še vedno očka in mamica, pa čeprav jima pri tem pomaga računalnik.

Medij: CD-ROM

Zahteve: PC 386DX pri 40mhz, 4 MB pomnilnika, pogon CD-ROM z dvojno hitrostjo, zaslon VGA z ločljivostjo 640 x 480 pik, Windows 3.1 ali Windows 95.

Založila: Založba Mladinska knjiga, Slovenska 29, Ljubljana, tel. 061/126-13-00

Izvedba: i-Rose d.o.o. Laško

Moj mikro, december 1996