Paket Molj omogoča pregled knjižničnega gradiva na štiri različne načine, od navadnega sekvenčnega pregledovanja do izredno učinkovitega iskanja besed in fraz, rezultate pa je mogoče razvrščati po štirinajstih različnih ključih. Veliko pozornost so avtorji paketa namenili varovanju njihove konsistentnosti kot kriptografski zaščiti in varovanju vsebine pred krajo. Zaščita je po njihovih zagotovilih tako učinkovita, da uporaba ukradenih podatkov ni mogoča. Med najpomembnejšimi modeli programskega paketa Molj so katalogizacija in izposoja, statistika, deziderat, emulator VT320, kopirne baze in sistem pomoči: deloma v okolju Windows 3.1, skupaj pa zaokrožujejo okolje, v katerem je mogoče izvajati vsa knjižničarska opravila od izposoje, naročanja, katalogizacije, povezav z drugimi knjižnicami do statistike in izpisa ustreznih kataloških listkov in poljubnih seznamov in bibliografij. Izposojo olajšuje sistem črtnih kod (seveda le v knjižnicah, kjer so se temu že lahko prilagodili – taka, je na primer ljubljanska knjižnica Otona Župančiča -, drugod knjižničarji še zmeraj vsak dan vtipkujejo gore številk). Molj je pisan tako, da polno uporabnost pokaže šele v računalniškem omrežju, seveda pa lahko v manjših knjižnicah programsko opremo uporabljajo tudi na enem računalniku. Letos je bilo v skladu s sklepom vlade financiranje treh osrednjih knjižnic (Centralne tehnične, Univerzitetne v Mariboru in NUK) spremenjeno tako, da njihovo dejavnost v celoti financirajo “matična”ministrstva: ministrstvo za kulturo je prevzelo financiranje programa NUK. Nakup knjižničnega gradiva za splošnoizobraževalne knjižnice se je letos nominalno povečal za štirideset odstotkov. Nakup knjig je bil – kot poroča ministrstvo – sicer prioriteta, vendar pa podatki kažejo, da glede na podražitev knjig položaj ne bo boljši od lanskoletnega. Za nakup gradiva je petinšestdesetim slovenskim splošnoizobraževalnim knjižnicam (in eni potujoči ozirioma bibliobusu) namenjeno nekaj manj kot dvesto štirinajst milijonov tolarjev.