LJUBLJANA – Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani je včeraj na novinarski konferenci predstavila Slovensko bibliografijo na CD-ROM-u. Prvi kompaktni disk obsega bibliografski popis slovenskega tiska, objavljenega med letoma 1989 in 1994. Bibliografske podatke so zajeli iz podatkovne zbirke COBIB (v strukturi COMARC), programsko opremo za kompaktni disk (okolje Windows) pa je pripravilo podjetje i-Rose iz Laškega.

Slovensko bibliografijo, temeljno bibliografsko delo, ki predstavlja narodovo ustvarjalnost, izdaja Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani že od leta 1945.

Dostopna je v tiskani obliki, v »on-line« vzajemnem katalogu COBIB, v katerem danes sodeluje že več kot sto slovenskih knjižnic, zdaj pa tudi na CD-ROM-u, ki je prva bibliografska baza na tem mediju pri nas.

Za uporabo CD-ROM-a zadostuje ze PC 386, podatke pa bodo uporabniki lahko iskali po različnih parametrih, na primer po avtorju, naslovu, vsebini, knjižni zbirki, letnici izdaje, založbi itn. CD-ROM vsebuje več kot 16 tisoč bibliografskih zapisov knjig, predstavlja pa zlasti knjižno produkcijo od leta 1989 naprej. Poleg izdaj slovenskih založb so vključena tudi dela slovenskih avtorjev, ki so bila izdana zunaj Slovenije. CD-ROM bodo z novimi podatki dopol njevali predvidoma tri krat na leto. Cena ne bo presegala cene enega letnika Slovenske bibliografije, ki zdaj znaša 12.500 tolarjev, poglavitna vrednost te oblike pa je v večji dostopnosti in formacij.

Poleg bibliografije knjig v NUIC tudi načrtujejo tudi pripravo bibliografije serijskih publikacij in clankov na kompaktnem disku. V temprimeru bodo zajeli podatke, ki so jih pripravili od leta 1991 naprej. Bibliografija člankov, ki so izhajali med letoma 1797 in 1945, je v manjši meri (60 tisoč podatkov) že dostopna na elektronskem mediju in bo kmalu dostopna uporabnikom na strezniku za CD-ROM. Ko bodo pripravili celotno podatkovno zbirko, ki bo vsebovala približno 600 tisoč podatkov, bo ta tudi na voljo na samostojnem kompaktnem disku.

Slovenska bibliografija na CD-ROM-u ni namenjena samo knjižnicam, marveč tudi širokemu krogu uporabnikov, zlasti založnikom in knjigotržcem v Sloveniji in svetu, saj omogoča vpogled v celotno slovensko knjižno produkcijo.

Govornik na predstavitvi, gospod Jože Osterman, državni sekretar ministrstva za kulturo, je delavcem NUK-a čestital za pomembno delo, ki so ga kljub kadrovskim težavam opravili v približno letu dni.