MK in DZS sta kar zadovoljni z letošnjimi pogovori s tujimi poslovnimi partnerji – Za skupni državni nastop – Prodor novih medijev se stopnjuje Bolonjski knjižni sejem se je končal ob stopnjujočem se obisku v zadnjih dveh dneh; Mladinski knjigi in DZS so pošli propagandni materiali v angleščini, veliko je bilo poslovnih dogovorov, ki bodo, kot zatrjujejo pri obeh naših udeleženkah na 34. mednarodnem sejmu knjig za otroke in mladino, pripeljali do natisa naših knjig v več državah.

Prevladuje zmerni optimizem, tako kot je ves sejemski utrip prazničen, saj se tu zberejo resnični ljubitelji knjige. Letos so prišli založniki iz osemdesetih držav, obiskovalci pa iz okrog 65. Vsako leto je v Bologni veliko gostov iz Slovenije.

Zadnji dan sejma smo še enkrat obiskali naše predstavnike (o tem, kako so razdeljeni na treh lokacijah smo že pisali) in jih povprašali, kakšni so bili rezultati letošnjega sejma z vidika ponudbe njihovega založniškega programa. Pri Mladinski knjigi je bilo med tujci veliko zanimanja za serijo šestih knjig Svetlane Makarovič in zbirko Grimmovih pravljic (Volk in sedem kozličkov, Janko in Metka, Rdeča kapica, Bremenski mestni godci, Motovilka in Mizica, pogrni se) v treh verzijah; kot velika slikanica, kartonka s tiskanimi črkami za najmlajše bralce ter kot pobarvanka z ilustracijami Svjetlana Junakoviča iz Zagreba. Junakovič je vedno bolj prodoren ilustrator in je bil izbran med 98 imen za razstavo Fiction (kar pomeni elitni izbor izmed 1404 avtorjev). Druga uspešna serija so Andersenove pravljice z ilustracijami Marlenke Stupica. Med poljudnoznanstvenimi knjigami za najmlajše pa so opozorili z veliko izobraževalno slikanico avtorja Sama Kuščerja in ilustratorja Eda Podreka (Živa zemlja, Energija, Prostor in čas – avtor te knjige je Janez Strnad – in zdaj kot zadnja Voda). Vso serijo so že kupili Grki, zanjo pa se zanimajo še v Franciji, Koreji in ZDA. Vrhunec je multimedijski projekt Stavnica – Z igro do branja in pisanja (za otroke od štirih do devetih let) avtorice Viljenke Jalovec in z ilustracijami Igorja Ribiča na cederomu. Tokrat so prikazali angleško verzijo, za katero so se zanimali poslovni partnerji iz Amerike, Nemčije, Italije, Bangladeša, Srbije, Slovaške, Francije, Madžarske, Tajske in Hongkonga. Že to pove veliko o tem, kam gredo svetovni založniški trendi in za katere programe je vse več zanimanja. Poseben projekt MK pa je še šest zgodbic za otoke šestih avtorjev z ilustracijami Jelke Reichman v eni zajetnejši knjigi. Pri DZS so, kot je povedal glavni urednik Andrej Gogala, prav tako imeli uspešne pogovore. Največ zanimanja je bilo za nekatere izvirne ali prevodne slikanice oziroma knjige za mladino. Slovenska verzija Beowulfa je nastala po avtorizirani oxfordski izdaji skrajšane verzije, a je zelo izrazita spričo lepih ekspresionističnih ilustracij Irene Majcen. Tako se je kar nekaj tujih partnerjev zanimalo za slovensko verzijo. Ob osemdesetletnici Kristine Brenkove so izdali zbirko kratkih zgodb Okna in okenca z ilustracijami Lucijana Reščiča . Tretja knjiga, ki je pritegnila mednarodno pozornost, je Belin Iva Svetine z ilustracijami Metke Krašovec. Hrestač Marije Lucije Stupica in Hribci Marjana Mančka sta še zanimivi tudi za tuje založnike, kot tudi Zelišča male čarovnice Polonce Kovač in ilustratorke Ančke Gošnik Godec, za katero so se zanimali na Češkem in v Litvi. Za odraščajoče otroke so predstavili zbirko Dober dan, roman , ki jo je začel urejati Boris A. Novak (sedaj Breda Rajer). Italijani pa so odkupili pravice za natis knjige poezije Josipa Ostija Sarajevska knjiga mrtvih (za odrasle). Aksinija Kermauner in ilustrator Marjan Manček sta ponudila na ogled in v branje novo knjigo Koliko sem bila stara, ko sem se rodila? Gogala poudarja, da DZS želi imeti lepe knjige, z izvirnimi ilustracijami, s poudarkom na estetski vrednosti, saj je kiča na sejmu kar precej. (Največ ga je med ameriškimi in angleškimi knjigami, ki pa jih je največ.) Urednik DZS poudarja, da bi bilo za vse slovenske založnike laže in ceneje, če bi nastopali skupaj kot država pod eno streho. Na to sicer opozarjamo že pet let, a brez uspeha. Izobraževalno založništvo DZS je ponudilo nekaj lepih projektov. povedali so, da so poslali svoj cederom Zgodovinski časovni trak za novo nagrado Bologna new media prize, a so jim odgovorili, da je za nekoliko starejše otroke, kot je razpis. Iz dokumentacije ob podelitvi nagrade je bilo razvidno, da so vsako kategorijo razdelili na tri starostne stopnje: multimedijski program za otroke od tretjega do šestega leta, od šestega do enajstega in od enajstega do petnajstega. Po naši presoji bi sodili vsaj v tretjo skupino. (Morda pa so slovenski otroci zrelejši in pametnejši od ameriških in imajo zatorej pravico do večjega znanja.) V Bologni so kot prvi ponudili še svoj multimedijski program Biologija, za katerega se zanimajo celo v Ameriki. Ali bosta cederom in internet ogrozila knjigo? O tem problemu je bilo v Bologni veliko diskusij, mnenja poznavalcev pa so, da branje knjig ne bo nikoli ogroženo, bo pa potrebno pravilno doziranje novih medijev v šolske programe (vprašanje je, ali načrtovalci nove slovenske šole mislijo kaj na to ali pa bodo nemara čakali, da jih bodo otroci z svojo računalniško iznajdljivostjo prehiteli). Multimedijski programi so zelo zapeljivi, saj ponujajo neverjetne možnosti , vprašanje pa je, ali so uporabni za vse. Zaustavil sem pri nekaj monitorjih, na primer ob učenju kitare s pomočjo računalniške miške. Vse zveš in slišiš, a to ni kitara, ki jo moraš sam držati v rokah, če hočeš izvabiti iz nje en sam, ton ali akord. Bolj zanimivo je ekransko branje partiture ob poslušanju na primer klavirske sonate ipd. Sicer pa se bo računalniška revolucija že čez nekaj let pokazala v vsej tehnološki in vsebinski radikalnosti. Kdor nanjo ne bo pripravljen ali jo bo ” ignoriral “, bo v načinu pridobivanja novih znanj in informacij močno prikrajšan. Naj omenim le še knjigo, ki me je med vsemi še posebej pritegnila: izpoved mladostnikov, ki so poizkušali narediti samomor, a so ostali živi.

AVTOR: Marjan Zlobec

Delo, 15. 4. 1997